Modul 1.1
S starostjo povezane spremembe
Spolnost in staranje
Pregled teme
S staranjem se posamezniki soočajo z različnimi fizičnimi, psihološkimi in socialnimi spremembami, ki lahko bistveno vplivajo na njihovo motivacijo in socialne odnose ter posledično na njihovo dobro počutje (Carstensen, 2021). Čeprav je v strokovnih krogih pogosto poudarek na vprašanjih, povezanih z zdravjem, obstajajo starostne spremembe, ki niso le posredno povezane z boleznimi ali funkcionalnimi omejitvami, ampak imajo enako pomemben vpliv na čustvene, kognitivne in vedenjske vidike kakovostnega življenja in spolnosti posameznikov.
V nadaljevanju so obravnavane s starostjo povezane spremembe v motivaciji in družbenih odnosih, na podlagi teorij in raziskav s področja gerontologije. Z razumevanjem teh sprememb, lahko starejšim bolje pomagate ohranjati zdravo in izpolnjujočo spolnost (Scherrer, 2009).
Cilji in naloge
Učni izidi
Ob koncu tega modula boste:
- razumeli motivacijske spremembe v starosti, vključno s spremembami ciljev in prednostnih nalog, na katere vplivajo spremembe v dojemanju preostalega časa življenja,
- znali prepoznati spremembe v spolni motivaciji starejših, spremenljivost spolne želje ter pomen intimnosti in novih oblik spolnega izražanja,
- razumeli spremembe v družbenih odnosih, kot so spremembe v partnerskih odnosih, vpliv družbenega okolja in vlogo socialnih konvojev tekom staranja,
- znali ceniti pomen medgeneracijskih odnosov pri podpiranju dobrega počutja starejših in preprečevanju socialne izolacije,
- bolje razumeli učinke kohorte in njihov vpliv na družbene in kulturne norme, spolno vzgojo, vlogo spolov in pričakovanja starejših.
Motivacijske spremembe v starosti
Nekatere teorije staranja pojasnjujejo spremembe vedenja s spremembami motivacije. Cilji, motivacije ter prednostne naloge se spreminjajo skozi celotno življenjsko obdobje. Prednostne naloge mlajših se razlikujejo od prednostnih nalog starejših. Za starejše na primer reprodukcija ali poklicno napredovanje postaneta manj pomembna, prav tako je manj verjetno, da bodo vlagali v dejavnosti ali odnose, ki jim bodo prinesli dobiček v daljni prihodnosti. Medtem ko je mlajšim pomembnejša široka in raznolika socialna mreža, starejši bolj cenijo tesne socialne odnose (Carstensen, Isaacowitz in Charles, 1999), kar je povezano predvsem z dojemanjem preostalega časa življenja.
V skladu s teorijo socialno-čustvene selektivnosti (Carstensen, 1999, 2021) se motivacijske prioritete starejših spreminjajo. Ker se njihovo dojemanje preostalega življenskega časa skrajša, običajno dajejo prednost čustveno pomembnim ciljem, kot sta ohranjanje pozitivnih odnosov in izboljšanje čustvenega blagostanja. Teorija predvideva, da starejši postanejo izbirčnejši v svojih socialnih stikih, pri čemer se osredotočajo na kakovost in ne na količino.
Spremembe v spolni motivaciji
Čeprav se spolna želja med starejšimi lahko razlikuje, raziskave kažejo, da veliko posameznikov ohrani zdravo zanimanje za spolne aktivnosti vse življenje in da je spolna aktivnost še naprej povezana z uživanjem življenja (Smith et al., 2019). Spolne motivacije se lahko spreminjajo in kažejo velike razlike med posamezniki. Na primer, spolne dejavnosti, kot so pogosto poljubljanje, božanje ali ljubkovanje, prispevajo k boljšemu počutju tako pri ženskah kot pri moških, medtem ko spolni odnosi kažejo ta učinek le pri moških (Smith et al., 2019).
V strokovnem kontekstu je še vedno pomembno priznati, da se lahko spolne želje in izražanje med posamezniki, ne glede na starost, zelo razlikujejo in da je treba poskrbeti za vsakega posameznika, ne da bi predpostavljali njegove potrebe in želje na podlagi starosti ali spola. Splošno pravilo, ki ga je treba upoštevati, je: Vse je dovoljeno, vendar nič ni obvezno. Kljub temu lahko s starostjo povezani dejavniki, kot so telesno zdravje, hormonske spremembe (glej modul 1.2) in dinamika odnosov, vplivajo na spolno motivacijo in izražanje v poznejšem življenskem obdobju. Starejši v povprečju poročajo o zmanjšanju spolnih misli in dejavnosti, vendar njihova potreba po intimnosti ostaja enako pomembna (Kolodziejczak et al., 2019). De Jong Gierveld in sodelavci (2009) so ugotovili, da se je večina starejših poročenih anketirancev (72 %) strinjala s trditvijo: "V starosti še vedno obstaja potreba po nežnosti in intimnosti". Za mnoge starejše ima kakovost intimnih dejavnosti večji vpliv na zadovoljstvo z življenjem kot njihova pogostost (Skałacka in Gerymski, 2019).
Podobno so udeleženci ciljnih skupin v projektu EDUSEXAGE (2022) opisali, kako jim s staranjem intimnost postaja vse pomembnejša. Čeprav so priznali določeno nostalgijo po aktivnem spolnem življenju, ki so ga imeli v mladosti, je večina udeležencev bolj cenila in izrazila željo po intimnih trenutkih, kot so božanje, masaža, poljubljanje, držanje za roke in komunikacija. Ta "nov" način izkazovanja intimnosti služi kot dopolnilo ali nadomestek spolne aktivnosti, osredotočene na spolni odnos. Starejši so omenili tudi, da s starostjo čutijo svobodo v svoji spolnosti, saj skrbi, povezane z nosečnostjo, vzgojo otrok ali poklicnimi obveznostmi, niso več prisotne. Ta na novo pridobljena svoboda jim omogoča, da se povsem osredotočijo na doživljanje novih občutkov (EDUSEXAGE, 2022).
Medtem ko je duševni in telesni vir najpomembnejši za izražanje spolnosti v poznejšem življenjskem obdobju, psihosocialni dejavniki, kot sta spolna zgodovina ali razpoložljivost partnerjev, predstavljajo večino razlik med posamezniki v starosti (Kolodziejczak et al., 2019). Poleg tega je za strokovno prakso pomembno zavedanje, da se posamezniki lahko razlikujejo med seboj tudi po tem, kako čustveno doživljajo spremembe v spolnosti, povezane s procesom staranja. To ponazarja tudi izsledek preučevanja ciljnih skupin v okviru projekta EDUSEXAGE: Večina starejših udeležencev je sprejela zmanjšanje libida in sodelovanja v spolnih odnosih kot normalen del staranja. Vendar je ena od udeleženk menopavzo opisala kot travmatično obdobje, povezano z občutki "staranja" (EDUSEXAGE, 2022). Zdravstveni in socialni delavci se morajo pri obravnavi spolnih potreb in skrbi starejših zavedati teh sprememb in prav tako se morajo zavedati individualnosti spolne motivacije.
Spremembe družbenih odnosov v starosti
Kot smo že poudarili, motivacijske spremembe povezane s staranjem, spodbujajo starejše, da večji pomen pripisujejo ohranjanju tesnih socialnih odnosov. Vendar pa številni dejavniki postavljajo pod vprašaj njihovo stabilnost. Prehod v novo obdobje je lahko velik izziv. Mnogi odrasli tvorijo socialne stike znotraj družinskega ali poklicnega okolja. Upokojitev lahko povzroči ne le drastično zmanjšanje števila socialnih stikov, ampak, po poročanju ljudi, ki so se upokojili, daje občutek nekoristnosti in povzroči upad samospoštovanja. Občutek, da niso več privlačni ali spolno privlačni, prav tako vodi k nižji samopodobi in zaviranju spolnosti. Prepričanje, da spolnost v starosti ni primerna in da je v krogu prijateljev tabu, lahko prav tako negativno vpliva na posameznikovo spolnost.
S staranjem se povečuje tudi verjetnost spremembe partnerskega statusa ali intimnega razmerja. To je lahko posledica ločitve ali smrti partnerja. Nekateri ljudje najdejo novega partnerja in odkrijejo nove načine doživljanja svoje spolnosti, drugi ostanejo brez intimnega partnerja. Dejansko se odsotnost partnerja najpogosteje navaja kot eden najpogostejših razlogov, zakaj se ljudje ne morejo spolno izživeti.
Tisti, ki delajo s starejšimi, lahko pozitivno vplivajo na posameznike, ki se soočajo s težavami v socialnih odnosih, s tem, da jim pomagajo prepoznati in oblikovati pozitivne socialne odnose. Pri tem so jim lahko vodilo naslednji napotki:
- Teorija socialnega konvoja -Teorija socialnega konvoja (Antonucci, 1986) predpostavlja, da socialni odnosi tvorijo posameznikov socialni konvoj skozi vso njegovo življenje. Pri starejših se po navadi sestava socialnega konvoja spremeni, ko doživljajo prehode, kot so upokojitev, izguba prijateljev ali partnerja in spremembe življenjskih razmer. Zdravstveni in socialni delavci se morajo zavedati pomena ohranjanja in prilagajanja družbenih odnosov za podporo dobremu počutju in zdravi spolnosti starejših.
- Medgeneracijski odnosi -Starejši redno vzdržujejo stike z mlajšimi generacijami, predvsem z družinskimi člani in različnimi socialnimi mrežami. Ti medgeneracijski odnosi so lahko vir podpore, druženja in priložnosti za dobro sodelovanje starejših (Kaufman in Elder, 2003). Zdravstveni in socialni delavci lahko spodbujajo medgeneracijske stike, ter s tem omogočijo pozitivne socialne odnose in preprečujejo morebitno socialno izolacijo starejših.
- Dinamika odnosov in komunikacija -Starejši se lahko v svojih intimnih odnosih soočajo s posebnimi izzivi, vključno s spremembami v spolnosti in s starostjo povezano negotovostjo. Zdravstveni in socialni delavci imajo lahko ključno vlogo pri spodbujanju odprte in konstruktivne komunikacije med starejšimi in njihovimi partnerji. Z obravnavanjem njihovih skrbi, zagotavljanjem informacij in nudenjem literature, lahko pomagajo starejšim ohranjati zdrave in zadovoljujoče spolne odnose. Starejši se o teh vprašanjih morda lažje pogovarjajo s strokovnjaki s področja zdravstvenega in socialnega varstva kot z družino ali prijatelji.
Zgodovinske spremembe ali učinki kohorte
Pri delu s starejšimi se je treba zavedati, da staranje ne pomeni le telesnih sprememb. Čeprav kronološka starost nedvomno vpliva na potek življenja, ima nanj velik vpliv tudi socializacija posameznika. Učinki kohorte se nanašajo na vpliv skupnih izkušenj in zgodovinskih dogodkov na posameznike, ki so se rodili in odraščali v določenem obdobju. Ti učinki lahko vplivajo na različne plasti življenja, vključno s spolnostjo starejših. Gerontološke raziskave so izpostavile več vidikov, ki vplivajo na kohorto in oblikujejo stališča, vedenje in pričakovanja današnjih starejših v zvezi s spolnostjo:
Generacije so bile izpostavljene različnim družbenim stališčem do spolnosti, od konservativnih do bolj liberalnih. Te norme lahko vplivajo na raven udobja posameznika pri razpravljanju in izražanju spolnih želja in potreb v poznejšem življenjskem obdobju.
Starejši so odraščali v času, ko so bile razprave o spolnem zdravju in užitku omejene ali so veljale za tabu teme. Zato se lahko njihovo znanje o spolnem zdravju, kontracepciji in spolnem življenju razlikuje, glede na dostopnost celovite spolne vzgoje v njihovi kohorti.
Starejši ljudje so odraščali v času, ko so bile tradicionalne spolne vloge strožje opredeljene. To lahko vpliva na njihovo dojemanje spolnega vedenja in pričakovanj v odnosih, ter na njihov pristop in doživljanje spolnosti v starosti.
Generacije so imele različno možnost dostopa do informacij o spolnem zdravju, zdravstvenih storitev in napredka pri zdravljenju spolnih težav. To lahko vpliva na pripravljenost starejših, da poiščejo pomoč pri spolnih težavah, kar vpliva na njihovo spolno počutje.
Na učinke kohorte vpliva tudi tehnološki napredek. Odrasli iz mlajših kohort so bili morda bolj izpostavljeni tehnologiji, zlasti internetu in spletnim platformam, ki lahko zagotovijo dostop do virov in informacij o spolnem zdravju ter priložnosti za socialne stike in spolno izražanje.
Zaključek
Razumevanje starostnih sprememb pri motivaciji in socialnih odnosih, je bistvenega pomena za zdravstvene in socialne delavce, ki si prizadevajo starejše poučiti o pomenu socialnih odnosov in zdrave spolnosti. S prepoznavanjem in obravnavanjem sprememb v življenjskem obdobju, lahko starejšim pomagajo ohranjati pozitivne družbene vezi, podpirajo njihovo čustveno blagostanje in spodbujajo zdravo spolno izražanje. Prav tako je pomembno, da strokovni delavci prepoznajo vpliv učinkov kohorte na posameznikov odnos do spolnosti. Z razumevanjem zgodovinskih, družbenih in kulturnih okoliščin, ki so oblikovale ta stališča in vedenje, lahko zagotovijo bolj prilagojeno in učinkovitejšo oskrbo, ki upošteva posebne potrebe starejših iz različnih kohort. Stalne raziskave in sodelovanja na področju gerontologije in zdravstva, lahko dodatno prispevajo k razvoju učinkovitih strategij za izboljšanje spolnega zdravja in splošne kakovosti življenja starejših, pri čemer je treba upoštevati tako spremembe, ki so neločljivo povezane s starostjo, kot tudi edinstvene vplive kohortnih učinkov.
Modul 1.2
Spremembe, povezane z zdravjem (telesno zdravje, zdravljenje)
Pregled teme
Spolnost je pomemben sestavni del čustvene in telesne intimnosti, ki jo moški in ženske doživljajo vse življenje. S starostjo povezane fiziološke spremembe ne onemogočajo ali celo ne otežujejo zadovoljujočega spolnega odnosa. Mnogi starejši pari v svojem spolnem življenju najdejo večje zadovoljstvo, kot so ga imeli, ko so bili mlajši. Morda imajo manj motečih dejavnikov, več časa in zasebnosti ter nimajo skrbi, da bi zanosili. Prav tako lahko bolje izrazijo svoje želje in potrebe, kar je lahko priložnost za večjo intimnost in povezanost.
Normalno staranje spremljajo telesne spremembe, ki lahko včasih ovirajo spolnost in uživanje v spolnih odnosih. S staranjem se naše telo spreminja, predvsem teža, koža in mišični tonus. Nekateri starejši se počutijo nelagodno zaradi telesnih sprememb. Morda se bojijo, da se partnerju ne bodo več zdeli privlačni. Tudi poslabšanje zdravstvenega stanja lahko povzroči telesne težave ter stres in skrbi, ki lahko ovirajo intimnost. Vendar je veliko teh fizioloških sprememb mogoče spremeniti. Z zdravljenjem lahko bolnikom omogočimo, da v poznem življenjskem obdobju dosežejo večjo spolno zmogljivost.
Cilji in naloge
Ob koncu tega modula boste:
- razumeli, da s starostjo povezane fiziološke spremembe niso ovira za spolni odnos in da veliko starejših parov najde zadovoljstvo v svojem spolnem življenju,
- znali prepoznati telesne spremembe, ki se pojavijo s starostjo in njihov vpliv na spolnost in intimnost,
- Razumeli specifične spremembe, s katerimi se soočajo starejši moški in ženske,
- znali prepoznati vzroke za spolne težave pri starejših, zaradi bolezni, zdravil, operacij, dejavnikov življenjskega sloga ter razumeli, kako pomembno je, da se starejši z zdravstvenimi delavci pogovorijo o stranskih učinkih zdravil,
- znali prepoznati vpliv demence na spolno vedenje in izzive/težave pri obvladovanju neprimernega spolnega vedenja pri osebah z demenco,
- znali prepoznati potrebo po varni spolnosti in preprečevanju spolno prenosljivih bolezni pri starejših, vključno s pomenom izobraževanja in komunikacije z zdravstvenimi delavci,
- spoznali posebne izzive, s katerimi se soočajo starejši pripadniki spolnih manjšin, ter pomen ustvarjanja razumevajočega in podpornega zdravstvenega okolja za to populacijo.
Spremembe pri starejših ženskah
Menopavza lahko vpliva na spolnost in intimnost žensk. Prehod v menopavzo lahko traja več let in se konča, ko ženska 12 mesecev zaporedoma nima menstruacije. Menopavzo lahko spremlja vrsta simptomov. Ti lahko vključujejo vročinske oblive, težave s spanjem in ohranjanjem spanca ter nihanje razpoloženja. Želja po spolnosti se lahko poveča ali zmanjša. Spremembe, povezane z menopavzo, ki so posledica zmanjšane ravni ženskega spolnega hormona estrogena, vključujejo zmanjšano vlaženje nožnice, psihoseksualne spremembe, kot so muhavost, razdražljivost, anorgazmija (nezmožnost doseči orgazem), zmanjšan libido in slabša spolna zmogljivost (Fritz in Speroff, 2011).
Pogoste spremembe pri starejših ženskah, so povezane s spolnimi organi. Pri urogenitalni atrofiji se vagina skrajša in zoži, vaginalne stene pa postanejo tanjše in bolj toge. V večini primerov bo vaginalno vlaženje manjše, vagina pa bo morda potrebovala več časa, da se bo sama naravno vlažila. Zaradi teh sprememb so lahko nekatere vrste spolnih aktivnosti, kot je vaginalna penetracija, boleče in zato manj zaželene. To vse lahko vpliva ne le na spolno aktivnost, temveč tudi na čustveno počutje, medosebne odnose, telesno podobo in vsakodnevne dejavnosti, kot sta kolesarjenje ali dolgotrajno sedenje (Huang et al., 2010). Hormonsko nadomestno zdravljenje lahko zmanjša te simptome, pri ženskah pa se lahko občutno povečata spolno zanimanje in nagon.
Bolečine pri spolnih aktivnostih lahko povzročajo tudi težave z mišicami medeničnega dna in tkivi, kot so urinska inkontinenca, cistokela (stena mehurja se pogrezne v nožnico), rektokela (stena danke se pogrezne v nožnico) ter prolaps/zdrs nožnice ali maternice (zgornji del nožnice ali maternice se povesi in pade v nožnični kanal) (Salonia et al., 2004). Te motnje so še posebej pogoste pri starejših ženskah, pri katerih je zaradi mišičnih in žilnih sprememb, povezanih s starostjo in porodom, večje tveganje za motnje delovanja mišic medeničnega dna in s tem posledično za bolečine pri spolnih odnosih (Walsh in Berman, 2004). Te težave se lahko kirurško zdravijo.
Spremembe pri starejših moških
S staranjem se pri moških pojavlja impotenca, znana tudi kot erektilna disfunkcija. Erektilna disfunkcija je izguba sposobnosti doseganja in vzdrževanja erekcije, pri čemer erekcija morda ni tako čvrsta ali močna kot nekoč (Marais, 2020). Med vzroki moške spolne disfunkcije sta najpogostejša erektilna disfunkcija in hipogonadizem (znižana raven moških hormonov), katerih pogostost s staranjem narašča (Kandeel et al., 2001). Fiziološka potenca (sposobnost erekcije, ki je večino časa zadostna za spolni odnos) se s starostjo zmanjšuje. Ena od raziskav je pokazala, da se je v starostni skupini 50-59 let zmanjšala na 97 %, v starostni skupini 60-69 let na 76 % in v starostni skupini 70-80 let na 51 % (Matthias et al., 1997). Raziskovalci v študiji tega zmanjšanja niso mogli pripisati vplivom zdravil ali boleznim, kar nakazuje, da je vzrok spolne disfunkcije lahko le starost.
Poleg tega se s staranjem spreminja struktura penisa. Koncentracija elastičnih vlaken in kolagena se s starostjo zmanjšuje. Ocenjuje se, da se pri moških, starejših od 60 let, vsebnost gladkih mišic v penisu zmanjša za 35 %, prav tako se zmanjša mehanska občutljivost penisa (Seftel, 2003). Te spremembe lahko prispevajo k razvoju erektilne disfunkcije pri starejših moških, kar kaže na to, da lahko običajni proces staranja, brez pridruženih bolezni, zadostuje za nastanek erektilne disfunkcije (Lochlainn, 2013).
Nekatere raziskave ugotavljajo, da so najpogostejše spolne težave pri moških: težave pri doseganju ali vzdrževanju erekcije (37 %), pomanjkanje zanimanja za spolnost (28 %), prehitro doseganje vrhunca (28 %), zaskrbljenost glede spolnega izida (27 %) in nezmožnost doseganja vrhunca (20 %) (Lindau et al., 2007). Terapije, ki so trenutno na voljo za zdravljenje erektilne disfunkcije, vključujejo peroralna zdravila (npr. sildenafil), terapijo s samoinjiciranjem v penis, hormonske injekcije, naprave za vakuumsko zožitev, arterijsko revaskularizacijo, penisno protezo in psihološko zdravljenje (Lochlainn, 2013; Marais, 2020). Upati je, da bodo nadaljnje raziskave genskega zdravljenja ter nevronskih, žilnih in molekularnih mehanizmov povezanih z erekcijo, privedle do razvoja še varnejših, učinkovitejših in priročnejših terapij za moške z erektilno disfunkcijo.
Vzroki za spolne težave
Čeprav se težave v spolnosti s starostjo povečujejo, je verjetnost, da bodo bolezni, zdravila in operacije ovirale spolno življenje večje kot samo staranje (Bauer et al., 2007). Telesne bolezni lahko vplivajo na spolno delovanje neposredno, saj posegajo v endokrine, živčne in žilne procese, ki posredujejo pri spolnem odzivu, ter posredno, saj povzročajo šibkost ali bolečino in psihološko, saj izzovejo spremembe pri samospoštovanju (Choi et al., 2011).
Nekatere bolezni, invalidnost, zdravila in kirurški posegi lahko vplivajo na zmožnost spolnega odnosa in uživanja v njem:
Prekomerno uživanje alkohola lahko pri moških povzroči težave z erekcijo, pri ženskah pa upočasni ali celo onemogoči orgazem.
Bolečine v sklepih, ki jih povzroča artritis, lahko povzročijo, da je spolni odnos neprijeten. Te bolečine lahko ublažijo telesna aktivnost, zdravila in morda operacija sklepov. Pomagajo lahko tudi počitek, tople kopeli in sprememba položaja ali časa spolne aktivnosti.
Bolečina lahko ovira intimnost. Povzroči lahko tudi utrujenost in izčrpanost, zaradi česar je zaznati pomanjkanje energije ali zanimanja za spolnost. Kronične bolečine niso nujno del staranja in jih je pogosto mogoče zdraviti. Vendar pa lahko nekatera protibolečinska zdravila vplivajo na spolno delovanje. Starejši ljudje se morajo zato z zdravnikom pogovoriti o neželenih učinkih vseh zdravil in se pozanimati o tem, kaj bi lahko pomagalo, da bi se jim izognili.
Pomanjkanje zanimanja za dejavnosti, v katerih ste včasih uživali, kot sta intimnost in spolnost, je lahko simptom depresije. Rešitev je lahko pogovor z zdravnikom o možnih načinih zdravljenja, ki ne bodo dodatno ovirali poželenja.
Sladkorna bolezen je ena od bolezni, ki lahko povzroči erektilno disfunkcijo. V večini primerov lahko pomaga zdravniško zdravljenje. Če sladkorna bolezen ni ustrezno nadzorovana, lahko povzroči okužbe s kvasovkami, ki lahko povzročijo srbenje in draženje ter povzročijo, da je spolnost neprijetna ali celo nezaželena.
Zožitev in otrdelost arterij lahko spremenita krvne žile tako, da kri po njih ne teče več prosto. Pri nekaterih lahko traja dlje časa, da se vzburijo, erekcijo pa težje dosežejo ali jo ohranijo. Zaradi tega je težje doseči orgazem. Osebe, ki so prebolele srčni infarkt, ali njihovi partnerji, se lahko bojijo, da spolni odnos lahko povzroči nov infarkt. Čeprav je spolna aktivnost na splošno varna, je priporočljivo upoštevati zdravniške nasvete.
Izguba nadzora nad mehurjem ali uhajanje urina je s starostjo vse pogostejša. Dodaten pritisk na trebuh med spolnim odnosom lahko povzroči uhajanje urina. To je mogoče odpraviti s spremembo položaja ali z izpraznitvijo mehurja pred in po spolnem odnosu. Inkontinenco lahko zdravimo z zdravili, treningom nadzora nad mehurjem ter spremembo vedenja in življenjskega sloga.
Nekatera zdravila imajo lahko neželene učinke, ki ovirajo spolno aktivnost, povzročijo lahko suhost nožnice, erektilno disfunkcijo, težave z ejakulacijo, težave z vzburjenjem in orgazmom ter zmanjšajo spolno željo. Med zdravila, ki lahko povzročajo te težave, spadajo nekatera zdravila za krvni tlak, antihistaminiki, antidepresivi in zdravila za druge duševne bolezni, pomirjevala, zdravila za Parkinsonovo bolezen ali raka, zdravila za zaviranje apetita in zdravila za zdravljenje razjed. Starejši se morajo s svojim zdravstvenim osebjem pogovoriti o tem, kako bi se lahko z zamenjavo zdravil izognili tem neželenim učinkom.
Pri odraslih s prekomerno telesno težo je tveganje za težave z erekcijo večje.
To je bolezen, pri kateri se pod kožo penisa tvori brazgotinasto tkivo, zaradi česar se penis ukrivi ali upogne, običajno med erekcijo. Zaradi ukrivljenosti penisa so lahko erekcije boleče, spolni odnosi pa boleči, težavni ali celo nemogoči.
Možganska kap včasih vpliva na sposobnost spolnega odnosa. Sprememba položaja ali medicinski pripomočki lahko ljudem, ki trpijo zaradi trajne oslabelosti ali paralize, pomagajo pri spolnih odnosih. Nekateri ljudje, ki so paralizirani od pasu navzdol, so še vedno sposobni doživljati orgazem in užitek.
Vsak operativni poseg je lahko razlog za skrb, ki pa je lahko še toliko večja, kadar gre za operacije dojk ali genitalij, kot so odstranitev maternice (histerektomija), dojk (mastektomija) ali prostate (prostatektomija). Večina ljudi se lahko vrne k takšnemu spolnemu življenju, kot so ga imeli pred operacijo. Nekaterim lahko te vrste operacij celo pomagajo povečati možnost spolnega življenja.
Raziskave so pokazale, da so pogostost spolnih aktivnosti, kakovostno spolno življenje in zanimanje za spolnost pozitivno povezani z zdravjem v srednjih in starejših letih (Lindau in Gavrilova, 2010), pri čemer večina ljudi z dobrim ali odličnim zdravjem pogosteje poroča o "pogostem" spolnem življenju kot ljudje s slabšim ali slabim zdravjem (Addis et al., 2006). Slabe življenske razvade kot so kajenje, uživanje alkohola, pomanjkanje telesne dejavnosti in pogosto gledanje televizije, so povezane z erektilno disfunkcijo (Bacon et al., 2003). Ugotovljeno je, da obstaja močna povezava med zadovoljivim spolnim življenjem, dobrim zdravjem in visoko kakovostjo življenja.
Demenca
Pri osebah z določenimi oblikami demence se lahko poveča zanimanje za spolnost in telesno bližino, vendar pa morda ne bodo sposobne presoditi, kakšno je primerno spolno vedenje. Osebe s hudo obliko demence morda ne prepoznajo več svojega zakonca ali partnerja, vendar si še vedno želijo spolnih stikov. Morda bodo to poskušali početi celo z nekom drugim. Razširjenost neprimernega spolnega vedenja med bolniki z demenco se giblje med 2 % in 17 % in je pogostejša pri moških (Black et al., 2005; Stubbs, 2011). Kako ravnati v takšnih situacijah je težko vedeti in utegne povzročiti celo zmedo, saj je razlikovanje med nenormalnim in normalnim spolnim vedenje lahko zahtevno. Neprimerno spolno vedenje lahko povzroči konflikt med spoštovanjem bolnikove avtonomije ter preprečevanjem psiholoških in fizičnih travm za bolnika in druge (Black et al., 2005; Kamel in Hajjar, 2003). Pred izvajanjem kakršnih koli strategij obvladovanja neprimernega spolnega vedenja, je treba pridobiti popolno zdravstveno in spolno anamnezo bolnika. Strategije za obvladovanje neprimernega spolnega vedenja vključujejo vedenjsko in farmakološko terapijo (Black et al., 2005).
Kadar so vzrok za neprimerno spolno vedenje napačno interpretirani socialni znaki, lahko sprememba teh znakov običajno vodi k zmanjšanju neprimernega vedenja. Pri zmanjševanju in/ali odpravljanju takega vedenja, so se kot koristne izkazale tudi druge nefarmakološke metode zdravljenja:
Ob neprimernem vedenju lahko starejši osebi koristijo razumevajoča pojasnila, zakaj je takšno vedenje nesprejemljivo. Koristno se je izogibati soočenju, saj lahko to povzroči preveliko krivdo ali sram. Hkrati pa neprimernega vedenja ne smemo ignorirati, saj ga lahko s tem nehote okrepimo. Odvračanje pozornosti je lahko za nekatere bolnike zelo koristna tehnika. V domovih za ostarele lahko enoposteljne sobe in zagotavljanje zakonskih ali domačih obiskov, pomagajo zmanjšati pogostost takšnega vedenja, saj zadovoljijo bolnikovo normalno spolno željo. Pri bolnikih, ki že kažejo znake neprimernega vedenja, je lahko v pomoč izogibanje zunanjim dražljajem, kot so preveč stimulativni televizijski ali radijski programi. Pri bolnikih, ki so nagnjeni k izpostavljanju ali masturbiranju v javnosti, so lahko v pomoč hlače, ki se odpirajo zadaj ali so brez zadrge. Pri bolnikih, ki živijo v ne stimulativnem okolju je lahko koristno, da se jim zagotovi ustrezna družbena dejavnost. V primeru, da si bolniki napačno razlagajo spolne navade, je koristno zagotoviti preprosta in ponavljajoča se pojasnila, zakaj je takšno vedenje nesprejemljivo.
z demenco na domu ali v domu za ostarele zahteva visoko stopnjo tehničnih in medosebnih spretnosti. Negovalci so pogosto razpeti med moralnimi normami, človekovimi pravicami in nudenjem ustrezne oskrbe bolnikom, kar pa lahko vodi v zmedo, jezo, zanikanje, nemoč, včasih pa tudi v dvoličnost in apatijo. Ustrezni programi spolne vzgoje za družino, negovalce in osebje v domovih za ostarele, lahko izboljšajo kakovost nudenja oskrbe in kakovost življenja osebam z demenco. Podporna psihoterapija je lahko koristna za zakonce starejših oseb, ki kažejo neprimerno vedenje, saj pogosto potrebujejo zagotovilo, da je takšno vedenje izraz bolezni in ni odraz njunega odnosa. Prav tako je koristno, da partnerjeve spolne zahteve dojamejo kot pozive k bližini in tolažbi. Pomembno je poudariti potrebo po normalnem spolnem izražanju in s tem preprečiti neprimerno spolno vedenje. Študije so pokazale, da je boljše poznavanje spolnosti in staranja povezano z bolj permisivnim pristopom (Black et al., 2005).
Spolno prenosljive bolezni pri starejših
Starejši ljudje pogosto zmotno verjamejo, da so manj izpostavljeni tveganju okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi (Goodroad, 2003; Justice et al., 2022). Eden iz med pokazateljev tega je ugotovitev, da starejši redkeje uporabljajo kondome v priložnostnih razmerjih (Holden et al., 2005). Kljub temu pa je po ocenah pri starejših zaznana okužba z aidsom v 9- 11 % primerih (Goodroad, 2003). Razširjenost okužbe z virusom HIV pa se bo pri starajočem se prebivalstvu verjetno povečevala (Emlet et al., 2019). Starejši ljudje potrebujejo informacije o varni spolnosti, virusu HIV in drugih spolno prenosljivih boleznih, pri čemer imajo pomembno vlogo zdravstveni delavci in negovalci (Emlet et al., 2019). Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci lahko uporabijo gradivo, ki je na voljo za izobraževanje o varni spolnosti in je sicer namenjeno mlajšim, s tem, da ga po potrebi prilagodijo starejši populaciji.
Starejši, ki pripadajo spolni manjšini
Osebe, ki se opredeljujejo kot del spolne in spolne manjšine, kot so lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci ali queer, imajo lahko v poznejšem življenju dodatne težave s spolnostjo (Brennan-Ing et al., 2021). Leta skrivanja svoje identitete in drugi dejavniki lahko povzročijo stres in strah, zaradi katerih imajo lahko starejši odrasli iz skupine SGM težave pri odkritih pogovorih z zdravniki ali drugimi izvajalci zdravstvenih storitev.
Študije so pokazale, da:
- Starejši, ki pripadajo spolni manjšini, imajo v primerjavi s heteroseksualnimi starejšimi večjo verjetnost, da bodo imeli težave, ki bi lahko ovirale spolnost in intimnost, kot so večja duševna stiska in večja stopnja različnih zdravstvenih težav, kot so bolezni srca in ožilja, debelost in invalidnost.
- Starejši, ki pripadajo spolni manjšini in živijo v domovih za ostarele ali drugih okoljih za dolgotrajno oskrbo, so lahko zaradi strahu pred zlorabo, slabim ravnanjem in diskriminacijo manj odprti glede svoje spolne usmerjenosti.
- Številni starejši, ki pripadajo spolni manjšini, svoje spolne usmerjenosti ne razkrijejo svojim zdravstvenim delavcem, tisti, ki so svojo spolno usmerjenost razkrili pa poročajo o negativnih odzivih (Chan in Silverio, 2021; Beckie et al., 2022).
Raziskovalci sodelujejo z ljudmi iz spolnih manjšin, da bi izvedeli več o zdravstvenih razlikah in drugih dejavnikih, ki vplivajo na te skupine. Na primer, študija Ageing with Pride: National Health, ageing, sexuality and gender study (Staranje s ponosom: Nacionalna študija o zdravju, staranju, spolnosti in spolih) je študija, v kateri sodeluje več kot 2 000 starejših in katere cilj je, da bi bolje razumeli staranje, zdravje in dobro počutje pripadnikov spolnih manjšin in njihovih družin (Emlet et al., 2019).
Zaključek
V tem poglavju so bile obravnavane spremembe, povezane z zdravjem, ki lahko vplivajo na spolnost in intimnost pri starejših. S starostjo povezane fiziološke spremembe, kot so hormonske in telesne spremembe, lahko vplivajo na spolno zdravje in zadovoljstvo. Pri ženskah se lahko pojavijo spremembe, povezane z menopavzo, kot so problem z zmanjšanim vaginalnim vlaženjem in psihoseksualne spremembe. Moški se lahko soočajo z izzivi erektilne disfunkcije in spremembami strukture penisa. Poleg tega lahko različne zdravstvene težave, zdravila in kirurški posegi ovirajo spolno delovanje. Vendar pa je pomembno poudariti, da staranje samo po sebi ne onemogoča dobrega spolnega odnosa in da veliko starejših v spolnem življenju najde zadovoljstvo in intimnost. Za izboljšanje spolne zmogljivosti v starosti so na voljo razne oblike zdravljenja, kot so nadomestno hormonsko zdravljenje in različni načini zdravljenja spolne disfunkcije. Poleg tega so bili v tem poglavju obravnavani posebni vidiki pri bolnikih z demenco, pomen varnih spolnih praks in izobraževanja o spolno prenosljivih boleznih pri starejših ter posebni izzivi, s katerimi se soočajo starejši, ki pripadajo spolnim manjšinam. Z obravnavo teh zdravstvenih sprememb ter zagotavljanjem ustrezne podpore in izobraževanja, lahko zdravstveni in socialni delavci pripomorejo k izboljšanju spolnega počutja in kakovosti življenja starejših.
Modul 1.3
Pogledi na staranje in njihov vpliv na samopodobo in vedenje starejših
Pregled teme
Pogledi na staranje, tj. kako ljudje dojemajo svojo starost in starost drugih, o staranju in o starejših kot skupini, imajo pomembno vlogo pri oblikovanju izkušenj, samopodobe, vedenja in zdravja starejših. Ta modul raziskuje vpliv stališč o staranju, pri čemer izhaja iz gerontoloških raziskav. Razumevanje vpliva pogledov na staranje je ključnega pomena za strokovnjake s področja zdravstvenega in socialnega varstva pri učinkovitem spodbujanju zdrave spolnosti v starejših letih.
Cilji in naloge
Ob koncu tega modula boste:
- razumeli različne poglede na staranje in njihov vpliv na samopodobo in vedenje starejših,
- znali razlikovati med stereotipi, povezanimi s starostjo in dojemanjem staranja,
- znali raziskati koncept dojemanja staranja kot ponotranjenost starostnih stereotipov in njihov vpliv na samopodobo, samozavest in spolno izražanje pri starejših,
- razumeli možne učinke pozitivnih in negativnih pogledov na staranje, na posameznikovo doživljanje staranja in vpliv na njegovo dobro počutje.
Ageing
Vedno več raziskav se ukvarja z razumevanjem, kakšne predstave imajo posamezniki o starejših, starosti in staranju na splošno ter kako to vpliva na starejše. Ti pogledi na staranje so lahko pozitivni ali negativni in se lahko razlikujejo glede na različne vidike življenja. Vendar pa Wurm in sodelavci (2017) trdijo, da se posamezniki pri razmišljanju o procesu staranja, bodisi v zvezi s seboj bodisi s starejšimi na splošno, običajno bolj osredotočajo na vidike upadanja in izgube kot na morebitne koristi in priložnosti za osebno rast (Heckhausen et al., 1989; Hummert, 2011). Te izgube lahko vključujejo telesne ali psihološke spremembe (kot so pojav gub, razvoj kroničnih bolezni ali invalidnosti ter upadanje spomina), spremembe osebnostnih lastnosti (kot je večja togost), socialne izgube (kot je smrt zakonca ali bližnjih prijateljev) ali vedenjske težnje (kot je večja odvisnost od drugih). Po drugi strani pa lahko pridobitve in osebna rast, povezane s staranjem, vključujejo večjo svobodo, potrpežljivost, dostojanstvo in občutek zrelosti ali modrosti (Heckhausen et al., 1989).
Ljudje imamo različne predstave in pričakovanja o posameznikih ali skupinah. Ti tako imenovani stereotipi se oblikujejo tekom življenja z lastnimi izkušnjami, učenjem, z zgledom in znanjem, ki nam je posredovano formalno ali neformalno. Na podlagi skupinskih značilnosti posamezniku pripisujemo določene značajske lastnosti, vrednote, sposobnosti in pričakovani videz (Rossow, 2012). Tovrstne predstave so lahko koristne, saj nam pomagajo pri obvladanju socialnih interakcij. Zdravstveni delavci bodo na primer na podlagi predpostavk o ravni razumevanja prilagodili svojo razlago, glede na to ali se pogovarjajo z majhnim otrokom ali odraslo osebo in ali ima oseba medicinsko znanje ali ne. Na ta način poskušajo izvajalci zdravstvenih storitev čim bolj izboljšati razumevanje in pacientom zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo. Vendar pa lahko takšne domneve včasih zavedejo, saj lahko podcenjujejo sposobnosti in znanje sogovornika, zaradi takšnega komuniciranja pa lahko imajo slednji občutek, da jih ne jemljejo resno.
Kako pogledi na staranje vplivajo na delo zdravstvenih in socialnih delavcev, je predmet modula 2.1: Stališča zdravstvenih in socialnih delavcev do starejših oseb, v temi 2: Izzivi in ovire pri odkritem izražanju spolnosti pri starejših.
Razlikujemo med predstavami, ki jih imamo o skupini starejših (stereotipi, povezani s starostjo) in predstavami, ki jih imamo o sebi kot starejši osebi (samopodoba staranja; Rossow, 2012). Samopodoba staranja se lahko zelo razlikujeje od družbenih pričakovanj ali s starostjo povezanih stereotipov. Raziskave so pokazale, da imajo starejši pogosto bolj pozitivno samopodobo in pozitivneje dojemajo in sprejemajo lastno staranje, saj se osredotočajo na svojo osebno modrost, življenjske izkušnje in osebno rast (Levy, 2009; Wurm et al., 2017). To je mogoče pripisati izkušnji staranja. Dejavniki, kot so samospoštovanje, odpornost in socialna podpora, imajo ključno vlogo pri oblikovanju samopodobe in dojemanju staranja (Hummert, 2011; Sarkisian et al., 2002). Starejši lahko z ohranjanjem zavedanja identitete, izvajanjem ciljno usmerjenih dejavnosti in aktivnim pristopom k svojemu dobremu počutju, spodbijajo družbene stereotipe (Lamont et al., 2015; Rowe in Kahn, 2015).
Vendar pa vsi posamezniki niso imuni na negativne stereotipe. Kot je bilo poudarjeno, družbeni pogledi na staranje pogosto predstavljajo starejše v negativni luči in poudarjajo upadanje, šibkost in odvisnost od drugih (Wurm et al., 2017). Te stereotipe lahko utrjujejo medijske predstavitve, staristična stališča in kulturni predsodki. Sprejemanje in vključevanje negativnih družbenih prepričanj o staranju v lastno samopodobo se imenuje internalizirani (ponotranjen) starizem. Starejši lahko ponotranjijo negativne podobe in stereotipe, kar vodi do nižje samopodobe, izgubo samozavesti in odpor do spolnega izražanja (Levy, 2009).
Obstajajo različne študije o tem, kako lahko pogledi na staranje vplivajo na lastne izkušnje s staranjem (Wurm in Huxold, 2012). Ugotovljeno je bilo, da so negativni pogledi na staranje povezani s starostno diskriminacijo ali internaliziranim starizmom disfunkcionalna. Ljudje na primer ne gredo več k zdravniku zaradi pričakovanja neučinkovitosti obravnave ali zaradi simptomov, ki jih neupravičeno pripisujejo starosti, kar onemogoča pravilno diagnozo (bolečine v hrbtu, "senilna depresija"). Pretirane pozitivne predstave o starosti lahko vodijo v frustracijo in razočaranje, če na primer človek ne more izpolniti lastnih pričakovanj ali če fizioloških sprememb starosti ne more sprejeti (spremembe na koži ali laseh). Zdi se, da se najbolje obnesejo ljudje, ki imajo diferencirano samoreferencialno podobo starosti in ki lahko dopuščajo določeno stopnjo tolerance do individualnih sprememb v obeh smereh.
Tudi pogledi na staranje imajo pomembno vlogo pri spolnosti v starosti (Schroeter, 2012). Nekateri ljudje lahko občutijo razliko med svojimi potrebami in željami, ki jih še naprej doživljajo s staranjem, in tem, kar po njihovem mnenju od njih pričakujejo ali kar so pričakovali sami. Negativni prikazi v medijih, kot je odsotnost starejših odraslih v intimnih odnosih ali osredotočanje na s starostjo povezan telesni in kognitivni upad, lahko prispevajo k ageističnim prepričanjem in vplivajo na samopodobo in samozavest starejših posameznikov v zvezi z njihovo spolnostjo.
Spodbujanje pozitivnih podob staranja lahko okrepi starejše, saj spodbija stereotipe ter spodbuja bolj vključujočo in raznoliko predstavitev spolnosti starejših. Izpostavljanje primerov starejših, ki so spolno aktivni, sprejemajo svojo spolnost in izpodbijajo staristična prepričanja, lahko pozitivno vpliva na samopodobo in vedenje.
Zdravstveni in socialni delavci imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju pozitivne samopodobe in izboljšanju spolnega počutja starejših. Spodbujanje odprtega dialoga, zagotavljanje natančnih informacij o staranju in spolnosti ter obravnavanje pomislekov glede samopodobe, lahko starejšim pomagajo razviti pozitivno samopodobo in zdrav pristop k spolnosti.
Zaključek
Pogledi na staranje, tako družbeni kot osebni, pomembno vplivajo na samopodobo in vedenje starejših, vključno z njihovo spolnostjo. Negativni stereotipi, starizem in slaba telesna samopodoba in zmogljivost, lahko prispevajo k zmanjšanju samospoštovanja ter nizki samopodobi in odporu do izražanja spolnosti. Zdravstveni in socialni delavci lahko te vplive preprečijo s spodbujanjem pozitivnega pogleda na staranje, spodbijanjem stereotipov in opolnomočenjem starejših z izobraževanjem, podporo in odprto komunikacijo. S spodbujanjem pozitivne samopodobe in z odpravljanjem pomislekov glede pogledov na staranje, lahko strokovnjaki pomagajo starejšim pri zdravi spolnosti in izboljšanju njihovega splošnega počutja.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.Številka projekta: 2021-1-FR01-KA220-ADU-000026431
Slovenian 
English 
French 
German 
Italian 
Spanish