Spolnost in zdravje

Pregled teme

V okviru te teme bodo starejši pridobili znanje o pomenu spolnosti za njihovo zdravje, prednostih aktivnega spolnega življenja in preventivnih ukrepih na različnih stopnjah zdravljenja. Spoznali bodo tudi najpogostejše spolno prenosljive bolezni in kako se pred njimi zaščititi.

Cilji in naloge

Učni izidi

Po uspešnem zaključku te teme boste:

  • razumeli pomen spolnosti za zdravstveno stanje starejših.
  • razumeli osnovna dejstva o preventivnih ukrepih na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravljenja.
  • razumeli pomen zdravstvene vzgoje v zvezi s spolno prenosljivimi boleznimi in kako ravnati, da preprečimo okužbo.
  • razumeli pomen varne spolnosti.

Modul 2.1

Pomen spolnosti 

Prednosti intimnosti za starejše odrasle

Spolno zanimanje se lahko s starostjo zmanjša, vendar poskusite ne zmanjšujti intimnost in spolne aktivnosti s partnerjem, saj intimnost in spolnost prispevata k srečnemu in zdravemu odnosu, bodisi na čustveni ravni (npr. deljenje skupnih izkušenj) bodisi na fizični ravni (npr. spolni odnos, objemanje).

Spolna aktivnost prispeva tudi k:

  1. manj stresa, saj partnerjeva čustvena in druga podpora krepi sposobnost obvladovanja stresa.
  2. boljše zdravljenje, saj psihološka podpora in spodbuda partnerja vplivata na boljše okrevanje med boleznijo, zdravljenjem ali operacijo.
  3. zmanjšanje tveganja za depresijo, saj socialna podpora prispeva k manjšemu številu čustvenih težav, kot sta tesnoba in depresija (Mayo clinic, 2022).

Vsi smo spolna bitja, zato je spolno zdravje bistvenega pomena za naše dobro počutje skozi življenje. Ključnega pomena je, da se zavedamo telesnih, čustvenih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na naše spolno zdravje (National Council on Aging, 2023).

Vsi starejši ljudje, ne glede na spol ali spolno usmerjenost, bi morali imeti možnost uživati v zadovoljujočem in izpolnjujočem spolnem življenju. S staranjem se zanimanje za spolnost do neke mere zmanjša, zato je treba vedeti, kako se spreminjajo naši spolni odzivi in občutki ter se naučiti kljub spremembam naučiti uživati v spolnem življenju (AGS Health in Aging Foundation, 2023).

Video viri

Modul 2.2

Preprečevanje zdravja

Preprečevanje bolezni pri starejših odraslih

Namen preprečevanja bolezni je preprečiti pojav bolezni ali poslabšanje bolezni. Ukrepi za preprečevanje bolezni koristijo neodvisnim starejšim osebam z minimalnimi kroničnimi boleznimi ali brez njih, pa tudi starejšim osebam z več neozdravljivimi, vendar zdravljivimi boleznimi. (Lenartowicz, 2022).

Primarno in sekundarno preprečevanje: Cilj primarnega preprečevanja je zaustaviti bolezen še preden se pojavi in sicer z zmanjšanjem ali odpravo dejavnikov tveganja. Najpogosteje primarna preventiva vključuje imunoprofilakso (cepljenje), kemoprofilakso in spremembo življenjskega sloga (Lenartowicz, 2022).

Cilj sekundarne preventive je odkriti bolezen in morebitne zaplete bolezni v zgodnji fazi ter jih ustrezno zdraviti, preden se pojavijo simptomi ali funkcionalne izgube. Z zgodnjim odkrivanjem bolezni se zmanjšata tudi obolevnost in umrljivost (Lenartowicz, 2022).

Pregledovanje

Pregledno testiranje je lahko tako primarni kot sekundarni preventivni ukrep. S preglednim testiranjem lahko odkrijemo dejavnike tveganja, ki jih je mogoče spremeniti za preprečevanje bolezni ali za odkrivanje bolezni pri asimptomatskih ljudeh, ki jih je nato mogoče zdraviti v zgodnji fazi bolezni.

Obstaja več smernic za preglede, ki pa se včasih razlikujejo. Ne glede na priporočila smernic je treba upoštevati individualne značilnosti in želje bolnika (Lenartowicz, 2022).

Terciarno preprečevanje

Terciarno preprečevanje je usmerjeno k obstoječim simptomom, kjer gre v večini primerov za kronično bolezen, ki se ustrezno zdravi, s ciljem preprečiti nadaljnjo funkcionalno izgubo. Za obvladovanje bolezni se uporabljajo smernice in protokoli klinične prakse, specifični za posamezno bolezen. Razviti so bili tudi številni programi za obvladovanje bolezni:

Vodenje zdravstvene oskrbe glede na posamezno bolezen: posebej usposobljeno medicinsko osebje, kot je medicinska sestra, ki sodeluje z zdravnikom primarnega zdravstvenega varstva ali geriatrom, ki usklajuje pacientovo zdravstveno oskrbo na podlagi protokola, organizira tudi podporne storitve za pacienta in ga individualno pregleduje.

Ambulante: v njih se bolniki z isto kronično boleznijo pregledujejo v skupinah, ki jih spremlja zdravstveni delavec. Takšen pristop lahko pomaga bolnikom s sladkorno boleznijo doseči boljši nadzor glukoze.

Zdravniki specialisti: bolnike s kronično boleznijo, ki jih je težko stabilizirati, napotimo k zdravniku specialistu. Ta pristop se najbolje obnese, če zdravnik specialist in primarni zdravnik sodelujeta (Lenartowicz, 2022).

Starejši bolniki s spodaj navedenimi kroničnimi boleznimi imajo od terciarne preventive še posebno korist:

Osteoporoza - Osteoporozo odkrijemo s testi kostne gostote, po možnosti pred zlomom. Tveganje za osteoporozo in njeno napredovanje zmanjšamo z dodajanjem kalcija in vitamina D v prehrano, redno telesno vadbo in opustitvijo kajenja. Tudi ustrezno zdravljenje preprečuje nove zlome (Lenartowicz, 2022).

Sladkorna bolezen - Pri sladkorni bolezni telo ne proizvaja dovolj inzulina ali pa ga ne more uporabljati kot bi ga moralo. Kadar je inzulina premalo ali se celice nehajo odzivati na inzulin, v krvnem obtoku ostane preveč krvnega sladkorja. Sčasoma lahko to privede do resnih zdravstvenih težav, kot so bolezni srca in ledvic ter izguba vida (Centers for Disease Control and Prevention, 2023). Kadar je koncentracija glikoziliranega hemoglobina (HbA1C) večja od 7,9 % vsaj 7 let, se poveča tveganje za retinopatijo, nevropatijo, nefropatijo in koronarno bolezen. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je še posebej pomemben nadzor hipertenzije in dislipidemije. Tudi izobraževanje bolnikov in pregledi stopal ob vsakem obisku zdravnika lahko pomagajo pri preprečevanju razjed na stopalih (Lenartowicz, 2022).

Artritis - povzroča slabšo mobilnost in povečuje tveganje za osteoporozo, aerobno in mišično oslabelost, padce in razjede zaradi pritiska. Artritis prizadene približno polovico ljudi, starih 65 let in več (Lenartowicz, 2022).

Motnje ožilja - Starejši bolniki z diagnozo koronarne arterijske bolezni, cerebrovaskularne bolezni ali periferne vaskularne bolezni so izpostavljeni visokemu tveganju za invalidnost. Tveganje je mogoče zmanjšati z agresivnim zdravljenjem vaskularnih dejavnikov tveganja (npr. hipertenzija, kajenje, sladkorna bolezen, debelost, atrijska fibrilacija, dislipidemija) (Lenartowicz, 2022).

Srčno popuščanje - Obolevnost za srčnim popuščanjem in umrljivost zaradi srčnega popuščanja sta med starejšimi visoka. Ustrezno in celo agresivno zdravljenje, zlasti sistolične disfunkcije, zmanjšuje funkcionalni upad, hospitalizacijo in umrljivost (Lenartowicz, 2022).

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) - Tveganje za poslabšanje bolezni lahko zmanjšate z opustitvijo kajenja in ustrezno uporabo zdravil ter inhalatorjev. Z izobraževanjem bolnikov o tehnikah varčevanja z energijo lahko zmanjšamo tudi število in resnost poslabšanj KOPB, ki lahko v najslabšem primeru privedejo tudi do hospitalizacije (Lenartowicz, 2022).

How much did we learn (Module quiz)

Modul 2.3

Spolno prenosljive bolezni

Spolno prenosljive bolezni pri starejših

Spolno aktivni starejši ljudje so lahko izpostavljeni tveganju za bolezni, kot so sifilis, gonoreja, klamidija, genitalni herpes, hepatitis B, genitalne bradavice in trihomoniaza. Dejansko je število spolno prenosljivih bolezni med starejšimi v porastu. Skoraj vsakdo, ki je spolno aktiven in ima nestalne partnerje, je izpostavljen tudi tveganju okužbe z virusom HIV, ki povzroča AIDS. Zaradi izpostavljenosti in dejstva, da tudi v starosti nismo zaščiteni pred spolno prenosljivimi boleznimi, je izobraževanje o tem nujno (Benjamin Rose Institute on Aging, 2019).

Zdravstveni delavci spolno prenosljive bolezni (SPB) pogosto obravnavajo kot okužbe, s katerimi se okužijo predvsem mlajši ljudje, ki so bili v spolnem stiki z okuženimi osebami. Razlog je v domnevi, da so starejši ljudje manj spolno aktivni kot mlajši, vendar se število spolno prenosljivih bolezni med ljudmi, starimi 50 let in več, povečuje (Purpora, 2012). Spolno prenosljive bolezni, kot so klamidija, gonoreja in HIV, se najpogosteje pojavljajo med starejšimi in vključujejo tako novo pridobljene okužbe kot preostale zaplete.

Najpogostejše spolno prenosljive bolezni pri starejših odraslih:

Klamidija - povzroča jo bakterija Chlamydia trachomatis. Tako moški kot ženske so lahko asimptomatski, simptomi pri ženskah pa vključujejo nenormalen izcedek iz nožnice, dizurijo, nenormalno krvavitev iz nožnice in medenične bolečine (Uphold & Graham, 2003). Moški opisujejo simptome, kot sta gnojni izcedek iz sečnice in pekoče uriniranje. Klamidija je pogost vzrok cervicitisa pri ženskah in uretritisa pri moških, pri obeh spolih pa se lahko pojavi klamidijski konjunktivitis, ki lahko povzroči rdeč in lepljiv izcedek iz enega ali obeh očes ter otekle veke. V nekaterih primerih je lahko prizadeta tudi roženica. Pregled oči je zato ključni del preiskave in lahko pomaga pri postavitvi diagnoze, vendar so za dokončno diagnozo potrebni laboratorijski testi (Mayo Foundation for Medical Education and Research - MFMER, 2023). Slednji lahko vključujejo test antigena, test urina ali test kulture iz brisov. Posledice nezdravljene klamidije vključujejo neplodnost pri ljudeh v rodni dobi, okužba pa lahko povzroči tudi zaplete, kot je Reiterjev sindrom (vrsta artritisa, ki ga povzroči odziv telesa na bakterijsko okužbo), ki lahko prizadene ljudi vseh starosti. Rezultati raziskave so potrdili tudi povezavo med klamidijo in tveganjem za nastanek raka materničnega vratu, domnevajo pa tudi, da lahko klamidija podaljša delovanje človeškega papiloma virusa (HPV) (American Cancer Society, 2020), ki je najmanj pogosta spolno prenosljiva bolezen pri starejših bolnikih. Ena od raziskav je pokazala le 6 % razširjenost HPV med ženskami, starimi od 57 do 85 let (Lindau, Drum, Gaumer, Surawska in Jordan, 2008). Medtem ko klamidija v nasprotju s HPV predstavlja največji delež vseh spolno prenosljivih bolezni (Svetovna zdravstvena organizacija, 2022).

Gonoreja - bakterija Neisseria gonorrhoeae je povzročiteljica spolno prenosljive bolezni imenovane gonoreje in se lahko razvije v materničnem vratu, maternici, jajcevodih, sečnici, ustih, žrelu, očeh in anusu. Simptomi so uretritis pri moških ter rahel izcedek in dizurija pri ženskah. Vendar pa številne okužbe pri ženskah ne povzročijo simptomov, dokler se ne razvijejo zapleti, kot je medenična vnetna bolezen (Uphold in Graham, 2003). Podobno kot klamidija tudi gonoreja povzroča težave z očmi pri obeh spolih, vključno z bolečinami v očeh, občutljivostjo na svetlobo in gnojnim izcedkom iz prizadetega očesa. Za dokončno diagnozo so potrebni laboratorijski testi (Mayo Foundation for Medical Education and Research (MFMER), 2023). 

HIV - simptomi okužbe s HIV se lahko pojavijo v dva do štiri tedne po izpostavljenosti in vključujejo različne simptome, kot so vročina, mrzlica, izpuščaji, nočno potenje, bolečine v mišicah, bolečine v grlu, utrujenost, otekle bezgavke in ustne razjede (HIV.gov, 2022). HIV je okužba, ki uničuje celice imunskega sistema, zlasti celice CD4+ T (limfocite T) (Uphold in Graham, 2003). Pri veliki večini posameznikov se počutje poslabša že po napredovanju okužbe s HIV v AIDS (HIV.gov, 2022). Približno 11 % novih okužb s HIV se zgodi pri odraslih, starih 50 let in več (Brooks, Buchacz, Gebo in Mermin, 2012), bolniki pa imajo lahko enake dejavnike tveganja za okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi kot mlajše osebe. Število starejših, ki živijo s HIV/AIDS-om, se je povečalo zaradi boljšega protiretrovirusnega zdravljenja, kar posledično pomeni, da ljudje, ki živijo s HIV, lahko živijo dlje. Prav tako je več na novo diagnosticiranih okužb pri osebah, starejših od 50 let (Uphold in Graham, 2003). Znano je, da imajo osebe s spolno prenosljivimi boleznimi vsaj dvakrat do petkrat večjo možnost, da se okužijo s HIV, če so mu bile izpostavljene, saj spolno prenosljive bolezni povzročajo vnetja, ki povečajo koncentracijo celic v genitalnih izločkih, kar lahko služi kot žarišče okužbe s HIV (Centers for Disease Control and Preventive, 2022).

Izobraževanje bolnikov

Starejši pogosto mislijo, da niso izpostavljeni tveganju za spolno prenosljive bolezni. V povprečju oseba, starejša od 50 let, to stori dvakrat do štirikrat na mesec (Xu, Schillinger, Aubin, St. Louis in Markowitz, 2001). Pomembno je, da starejši razumejo, da spolna dejavnost vključuje vse, kar jih izpostavlja telesnim izločkom. To vključuje vaginalni ali analni seks, dajanje ali prejemanje oralnega seksa in masturbacijo (Purpora, 2012).

Imunski sistem se s staranjem slabi, zato so starejši bolj izpostavljeni večjemu tveganju za spolno prenosljive bolezni in druge nalezljive bolezni. Pri starejših ženskah lahko stanjšanje sten nožnice po menopavzi povzroči raztrganine med spolno aktivnostjo, kar olajša prenos bolezni (Letvak in Schoder, 1996; (Xu, Schillinger, Aubin, St. Louis in Markowitz, 2001; Patel, Gillespie in Foxman, 2003). Pri moških lahko proces staranja povzroči motnje v spolnosti. To je še bolj izrazito pri bolnikih s kroničnimi boleznimi ali tistih, ki jemljejo zdravila s stranskimi učinki na spolnost. Pri moških, starejših od 60 let, se zmanjša tudi sposobnost ejakulacije (Dunn in Cutler, 2000)

Varne spolne prakse

Video viri

Glosar in kratice

SPB - spolno prenosljive bolezni

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

sl_SISlovenian
Scroll to Top